EKOLOŠKO KMETOVANJE
Naziv aktivnosti: Ekološko kmetovanje (ukrep 11)
Cilji: Spodbuditi kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega načina kmetovanja
Pričakovani rezultati: Prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh.
Zahteve pri izvajanju podukrepa 11.1:
-
ves čas trajanja obveznosti mora izvajati podukrep v skladu s predpisanimi pogoji in zahtevami,
-
opraviti mora program usposabljanja v obsegu najmanj 6 ur letno,
-
uporabiti mora najmanj eno storitev svetovanja v času trajanja obveznosti,
-
vsako leto mora pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES,
-
če prvič vstopa v kontrolo ekološkega kmetovanja mora imeti v prvem letu trajanja obveznosti izdelan individualni načrt preusmeritve in
-
če uveljavlja plačilo za trajno travinje mora rediti travojede živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje.
Zahteve pri izvajanju podukrepa 11.2:
-
ves čas trajanja obveznosti mora izvajati podukrep v skladu s predpisanimi pogoji in zahtevami,
-
opraviti mora program usposabljanja v obsegu najmanj 6 ur letno,
-
uporabiti mora najmanj eno storitev svetovanja v času trajanja obveznosti,
-
vsako leto mora pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES in
-
če uveljavlja plačilo za trajno travinje, mora rediti travojede živali, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje.
Naziv aktivnosti: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)
Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Povzetek: Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.
Glavne aktivnosti: Z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.